Kobilarna Lipica – šolanje konj, jahači, trenerski kader v Kobilarni Lipica, uvrstitev na sejo Zavoda

Sežana, 27.11.2017

 

Predlog zakona o Kobilarni Lipica, ki ga je vlada sprejela dne 26.10.2017 razglaša Lipico kot kulturni spomenik državnega pomena. Čreda lipicanskih konj je proglašena kot nesnovna dediščina z vrednotami klasične reje, s tem je poudarjen zgodovinski pomen Kobilarne.

  1. Velika črka »L« je eden izmed uradnih znakov geografske označbe Lipicancev.
  2. Zakon opredeljuje Lipico kot izvorno kobilarno lipicanskih konj.
  3. Avtohtona pasma konj se mora vzrejati v klasičnem baročnem tipu, ter nalaga obvezo za tradicionalno rejo in vzrejo ter izvajanje klasične dresure pod sedlom in v vpregi.
  4. Izvajanje reje, rejskih metod in selekcije z dobro konjerejsko in konjeniško prakso.
  5. Način reje, rejski cilji, rejske metode in selekcijski program so opredeljeni v rejskem programu za lipicanske konje.
  6. Zakon nalaga tudi varstveni režim, to je zagotavljanje, hranjenje in varovanje dokumentacije za raziskovanje nesnovnih prvin reje in vzreje ter varstvo nesnovne dediščine.
  7. Pomemben je način reje in usposobljenost konj za ohranjanje in razvoj lipicanske pasme.
  8. Uporaba rezultatov delovne sposobnosti konj za izvajanje selekcije, vzpostavitev osemenjevalnega središča, zagotovitev genetskega napredka in rezerve semen.

Izvajanje teh nalog zahteva timsko delo strokovnega kadra ob upoštevanju določil Zakona o Kobilarni Lipica in Zakona o živinoreji (Strokovni svet, Strokovna komisija za letni pregled Kobilarne).

Šolanje konj, izvajanje elementov klasične dresure zahteva precizen načrt dela s konji od začetnih elementov dresure do visoke stopnje dresure.

Učni načrt mora upoštevati potrebe Kobilarne za izvajanje selekcije in za potrebe izvajanja programov klasične dresure, izvajanja šole jahanja, vožnje, terensko jahanje in prodaje konj.

Učni načrt je sestavni del za delo z Lipicanci in predstavlja Lipiško šolo jahanja.
Rezultati šolanja morajo biti merljivi, tako glede rezultatov konj , trenerjev in jahačev.

Učni načrt mora predvideti tudi pomlajevanje kadrov – trenerjev in jahačev, brez tega ne bo rejskega napredka.
Vzporedno je treba rešiti tudi nagrajevanje kadrov in s tem motivacijo za delo. Za dosego napredka je nujno angažiranje kadrov iz tujine in dopolnilno izobraževanje trenerjev in jahačev iz Lipice v tujini. Pri izbiri zunanjih kadrov naj nam bo vzor Kobilarna Piber in dunajska španska jahalna šola. S Kobilarno Piber lahko realno pričakujemo največji interes pri izmenjavi plemenskega materiala. H temu lahko odločilno prispeva način šolanja in testiranja konj v Lipici.
Izobraževanja morajo biti deležni tudi konjarji, ki delajo v čredi in pri konjih v treningu.

Začetki klasične dresure v Kobilarni Lipica

V Lipici so začeli izvajati dresurni program pod milim nebom.
Lipica kot naravna oaza s čredo Lipicancev je postala izziv za razvoj in oblikovanje turistične ponudbe. V ambiciozni viziji razvoja so bili konji na prvem mestu.
Sledila je izgradnja pokrite programske jahalnice, pomožne pokrite jahalnice in pokrite jahalnice za trening. Zgrajenih je bilo pet zunanjih manež in hipodrom.
Glavni motiv turistične ponudbe za obiskovalce iz sosednjih držav in držav iz srednje Evrope je bil ogled dresurnega programa in ogled kobilarne. Znanje belih biserov je bilo in je glavni motiv za obisk Lipice.
Ohranjanje tradicije in napredek v šolanju konj v klasični dresuri, je ustvarilo renome in prepoznavnost Lipice v evropskem in širšem prostoru. Po osamosvojitvi je padel obisk Lipice od 250.000 obiskovalcev na nulo. Z organizacijo turnej predvsem na nemškem tržišču so bili v Lipici prisiljeni, da s predstavitvami klasične šole jahanja preživijo.

Domači trenerji v Lipici

Po drugi svetovni vojni je začel z delom trener Alojz Pečovnik in postavil temelje šolanja konj v klasični dresuri. Alojz Pečovnik je bil tudi uspešen tekmovalec.
Med domačini so s trenerskim delom desetletja vzgajali jahače g. Maver Klavdij (živi v Lipici), Mavec Dušan in Moderc Stojan.
Omenjeni trenerji so živeli za Lipicance in za Lipico. Lipica je bila njihov dom. Pri svojem delu so bili zvesti klasični dresuri in jo potrjevali v Lipiški šoli jahanja. Elementi dresure so pisani na kožo, zgradbi in karakterju Lipicancev. Njihova zasluga je za današnji nivo klasične dresure jahanja. Generacija jahačev, ki jo vodi trener Igor Maver in njegov pomočnik Dušan Mezgec nadaljuje šolanje konj na zastavljenih temeljih.

Trenerji iz tujine, ki so prihajali v Lipico

  1. Georg Wahl je prihajal v Lipico po letu 1980. in treniral jahače. Georg Wahl je treniral večkratno zmagovalko v dresuri v svetovnem pokalu in olimpijsko zmagovalko. Bil je trener v Španski jahalni šoli na Dunaju.
  2. Hans Rigler – trener Španske jahalne šole na Dunaju.
  3. Arthur Kottas, glavni trener Španske jahalne šole na Dunaju.

 

Usposabljanje v tujini

V tujini so se usposabljali naslednji jahači iz Lipice:

  1. Klavdij Maver, v Španski jahalni šoli na Dunaju. Bil je trener z najdaljšim stažem v Lipici.
  2. Dušan Mavec v Warendorfu (nemški olimpijski komite za dresuro), v šoli jahanja.
  3. Igor Maver v Achnu pri trenerju Riderju.
  4. Iztok Jelušič in Igor Maver, v Švici pri trenerju Georg Wahl ( s štirimi konji).
  5. Iztok Jelušič, španska jahalna šola na Dunaju.

Nastopi z Lipicanci

Na tekmah v okviru svetovnega pokala v dresurnem jahanju so nastopali jahači:
Alojz Lah, Dušan Mavec, Stojan Moderc, Ladi Fabris, Klavdij Maver, Boris Placer, Marko Blokar, Iztok Jelušič, Igor Maver, Birgit Fabris.

Olimpijskih iger so se udeležili:

  1. Alojz Lah, Dušan Mavec, Stojan Moderc in Ladi Fabris leta 1992.
  2. Igor Maver se je udeležil evropskega  in svetovnega prvenstva leta 2006.
  3. Jahači iz Lipice so se udeleževali prvenstvenih tekem organiziranih v Sloveniji. Posamezni jahači so nastopali še v letih 2006 do 2008. Zadnja udeleženka prvenstva v SLO je bila Birgit Fabris.
  4. Zakaj je v vodstvu Kobilarne in strokovnemu kadru splahnel interes za nastopanje na tekmovanjih?

Trenerji in jahači so sodelovali pri testiranju delovnih sposobnostih žrebcev v letu 2017 in v prejšnjih letih. Pri testu se uporabljajo elementi klasične dresure.

Štiristoletno delovanje Kobilarne Lipice je z nastopom počastila Španska jahalna šola z Dunaja. Izvedli so kompleten program klasične dresure z elementi šole nad zemljo na hipodromu in v pokriti jahalnici. Prišli so na počastitev jubileja matične kobilarne.
Ali nam to kaj pomeni?

Kako naprej?

Tekom leta 2017 smo spremljali nastope Lipicancev. Izvajali so naloge klasične dresure;
Nastop dvojice, male in velike kvadrilje, samostojni nastop, elemente šole nad zemljo in vožnjo kočije.
Iz nastopov v letu 2017 lahko strokovno opravimo analizo dosedanjega dela, stopnjo usposobljenosti jahačev in konj. Opravljena analiza bo osnova za nadaljnje delo.

Glede na skromen pripust v letih 2011 do 2015 je prirast žrebcev skromen. Ob upoštevanju selekcije bo tudi število izšolanih žrebcev skromno.
Kdo je odgovoren za tako stanje?

Prvi ukrep je povečati obseg pripustov.
Za Kobilarno Lipica je izrednega pomena kateri jahači in konji bodo v naslednjih letih izvajali program dresurnega jahanja.
Starost visoko usposobljenih konj je velika. V te konje je bilo vloženega veliko dela in predstavljajo jedro dresurnega programa. Do teh konj je potrebna individualna odgovornost jahačev in trenerjev.
Nujno je pripraviti poimenski seznam žrebcev z navedbo njihove starosti in usposobljenosti za izvajanje dresurnega programa.
Glede na skromen naraščaj v zadnjih letih je potrebno pripraviti načrt za usposabljanje mladih žrebcev. Gre za dosego konkretnih ciljev, tako jahačev kot trenerja.
Šolanje mladih generacij, ki bodo nadomeščale starejšo generacijo konj je prioritetna naloga.
Vzporedno mora potekati šolanje jahačev, trenerjev in delavcev za delo s konji v čredi in v treningu.
Organizirati je potrebno timsko delo brez soliranja.

Lastna vzgoja jahačev in trenerjev

Matična in izvorna kobilarna Lipicancev je odgovorna za ohranjanje in nadgrajevanje naravne in kulturne dediščine.
Šolanje Lipicancev in testiranje delovnih sposobnosti konj, je osnova za izvajanje zakonskih obvez na področju selekcije in genskega napredka. To terja od Kobilarne Lipica da si sama vzgaja kadre, jahače in trenerje ter delavce za delo s konji v čredi in v treningu. Lastna vzgoja kadrov mara biti tudi zakonska obveza za kar je potrebno zagotoviti tudi finančna sredstva. Nujen je profesionalni pristop.

  1. Brez naložbe v kader ne bo napredka pri šolanju konj in vključevanju dresurnega programa v turistično ponudbo.
  2. Kobilarna Lipica mora ustanoviti klub mladih jahačev in pritegniti mlade v starosti od 10. leta.
  3. Potrebna je animacija mladih za ta poklic z nakazano perspektivo.
  4. S programom šolanja bodo pridobili zootehnična znanja potrebna za delo s konji, elemente dresure, pedagoško znanje, znanje jezikov.
  5. Nakazana mora biti vizija napredovanja pri delu in na tekmovanjih.
  6. Nujno je sodelovanje staršev.
  7. Kobilarna mora zagotoviti trenerski kader, konje in ostale materialne pogoje.
  8. Natančna organizacija praktičnega in teoretskega pouka.

Temu pristopu so se v Kobilarni Lipica vedno izogibali. Obdobja, ko so se sinovi delavcev in jahačev v Lipici odločali za delo s konji ni več. Pripadnost Lipici je na zelo nizkem nivoju.

Vzdušje med jahači

Stanje med jahači je zaskrbljujoče, za kar je kriva zelo pogosta menjava direktorjev. Z direktorji se je spreminjala tudi skrb za vzgojo jahačev in kakovost dela. Jahači so bili prepuščeni samoiniciativi in lastnim ambicijam. Šolanja v tujini v zadnjih desetih letih ni bilo. Svetovna znana kobilarna se ne pojavlja na mednarodnih in domačih dresurnih tekmovanjih. Ugled Kobilarne Lipica je na tem področju močno upadel. Odnos do jahačev in sistem nagrajevanja ne motivira mlade za delo v Lipici.
Začela se je delitev na starejšo generacijo jahačev in mlajšo skupino jahačev. V starejši skupini so jahači z delovno dobo med 35 in 40 leti. Tudi v mlajši skupini se jahačem nabirajo leta. Vsi ne bodo dosegli visoke stopnje dresure. S selektivnim usposabljanjem pa je moč vzgojiti kader za visoko dresuro, za terensko jahanje in za delo s turisti.
Nujna je individualna presoja zakaj se posamezni jahači lahko usposobijo, tako moški kot ženski kader.
Pri tej presoji je zelo pomembno dejstvo, da sta konj in jahač celota, če tega ni, je vsako hitenje odveč in zatiskanje oči pred realnostjo.
Za Kobilarno Lipica je nujna vzgoja lastnega kadra in šolanje kadrov v tujini ter dolgoročna pomoč strokovnjakov iz tujine, tudi z možnostjo zaposlitve. Potrebno se je zgledovati po športih z ekipnim strokovnim delom.
V Civilni iniciativi se zavedamo, da ni več časa in prostora za soliranje. Merila naj bodo doseženi rezultati.

Angažiranje trenerja iz tujine

Dosedanje šolanje jahačev v tujini in pomoč trenerjev iz tujine je v Lipici baziralo na elementih klasične dresure, za kar imajo lipicanski konji gensko in konstitucijsko dispozicijo. Z znanjem klasične dresure so Lipicanci dosegli sloves v svetu. Šolanje konj v Lipici temelji na klasični dresuri, ki jo goji Španska jahalna šola na Dunaju. Izvajanje nalog klasične dresure je vezana na postopek vadbe konj, ki imajo v Lipici tradicijo in jo lahko poimenujemo Lipiška šola jahanja.
Preverjanje programa in postopkov vadb konj je tudi naloga komisije za letni pregled kobilarne v javnem zavodu Kobilarna Lipica. Komisija pripravi poročilo o izvajanju programa Lipiške jahalne šole.
Lipicanci so dragocena državna lastnina in dediščina. Delo z njimi in njih uporaba ne sme biti odvisna od volje posameznih jahačev, trenerjev in trenutnih ciljev vodstvenih kadrov.

Ob prihodu Klemena Turka v Lipico na delovno mesto vodje službe za konjerejo, je poudarjal angažiranje kadrov iz Avstrije in Nemčije. Od tu je angažiral tudi testnega jahača ob komisijskem pregledu mladih žrebcev v treningu.

Ob pripravah na svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg, je Kobilarna Lipica za pomoč slovenski ekipi angažirala trenerja Benjamina Ailland iz Francije. Slovensko ekipo so sestavljali: Tavčar Miha, Klemen Turk in Mitja Mahorčič.
Omenjeni trener ima nedvomno znanje za treniranje vozačev in za dresuro, ki je potrebna za pripravo konj za vožnjo.
Trenerja Benjamina Ailanda s pomočnikom Romonom M. Gonzales je angažiralo vodstvo Kobilarne Lipica tudi za delo z jahači.

  1. Vsebina pogodbe in plačilo nista bila predstavljena Svetu zavoda Kobilarne Lipica.
  2. Reference trenerja in mladega pomočnika niso poznane.
  3. Nenavaden je začetek dela novega trenerja, ki ni predstavil načina dela sedanjemu trenerju in jahačem v Lipici.
  4. Ni smatral za potrebno, da spozna dosedanje delo jahačev in usposobljenost konj.
  5. Za znanega trenerja je tak način dela neobičajen.

Šolanje konj se nedvomno loči po namenih. Elementi klasične dresure se ločijo od elementov dresure, kjer se pripravljajo konji za razne atraktivne šov programe in temu prilagojeno koreografijo.
Načina dela novega trenerja je vnesel zmedo in nejevoljo med starejšimi in mlajšimi jahači. Sprašujejo se, kaj je cilj takega treninga, ki nima z elementi klasične dresure nič skupnega?
Angažiranje trenerja iz Francije kaže na povezavo z zasebnimi interesi.

Na sestanku z direktorico in novim trenerjem je imela mlajša skupina jahačev le možnost, da se izreče za novega trenerja. Kdor ni za, se lahko priključi starejši skupini jahačev. Ukazovalno in grobo ravnanje ni navdušilo jahačev.
Starejši jahači so bili individualno poklicani na razgovor in imeli možnost, da se izjasnijo, ali so za sodelovanje. Večina njih je bila poslana na dopust in koriščenje ur ( od 20 dni do 40 dni). Najdaljši dopust ima glavni trener. Jahači so dobili občutek, da se ponavlja zgodba iz hotela Maestoso, da se jih hočejo znebiti in da ne bi bili moteči pri izpeljavi zastavljenih ciljev.
Direktorica je tudi odrezavo izjavila: «tako sem se odločila, in tako bo. Če v štiridesetih letih ni bilo nič storjenega, bo to sedaj. Po šestih mesecih bom videla kje smo, če bo potrebno bomo popravili.«
To je neodgovorno obnašanje in ruši dolgoletno delo. Elementi klasične dresure so zakonska obveza.
Svet zavoda Kobilarne Lipica naj prepreči tako ravnanje. Ad hoc poteze ne vodijo k izboljšavam. Za pomlajevanje jahačev in konj ter novih dosežkov v dresurnem jahanju je potreben program, ki bo v naslednjih dveh do treh letih lahko pripeljal do željenih sprememb, ki bodo Kobilarni Lipica v ponos.
Vodstvo Kobilarne naj pripravi program angažiranja trenerjev iz tujine ob upoštevanju določil Zakona, pasemskih značilnostih Lipicanca, rejske usmeritve in namenov njegove uporabnosti. Program mora biti usklajen s stroko in institucijami, ki so zadolžene za vrednotenje rejskega programa. Izvajanje treninga spada v sklop ohranjanja kulturne dediščine.
Svet zavoda Kobilarne Lipica naj sprejme program, iz katerega bo razvidna:

  1. vsebina in način izvajanja šolanja konj, ki ohranja elemente klasične dresure,
  2. številčno stanje šolanih konj čez pet let, s katerimi bo Lipica izvajala naloge, ki jih nalaga Zakon,
  3. kadrovska ekipa jahačev in trenerjev, ki bo v naslednjih letih izvajala usposabljanja konj za namene, ki jih opredeljuje Zakon in, ki jih nujno rabi Kobilarna za svoj razvoj in ugled.

 

Predsednik Civilne iniciative za Lipico
Doc. dr. Stanislav Renčelj


< Na vrh